O pravilnem namakanju

Načeloma je preprosto - rastlina mora vedno imeti na voljo dosegljivo vodo. Če je vode preveč, ji škodimo. Če je vode premalo, bo pridelek manjši, v najhujšem primeru bo rastlina nepovratno ovenela. Le če je vode ravno prav, bo pridelek večji in boljše kakovosti. Da lahko namakamo ravno prav, moramo poznati lastnosti tal, rastlin in seveda vreme.

Lastnosti tal

Vodnozadrževalne lastnosti tal se odražajo v treh ključnih vrednostih: poljski kapaciteti, točki venenja in kritični točki.

Poljska kapaciteta – zgornja meja

Za pravilno namakanje je poljska kapaciteta izjemno pomembna. Poljska kapaciteta je lastnost tal.

Po padavinah so vse talne pore zapolnjene z vodo, tla so zasičena. Iz velikih por v lahkih tal odteče voda v enem, v težkih v treh dneh. Takrat pride namesto vode v makropore zrak in le v mikroporah ostane rastlinam dostopna voda. Tako je vode relativno veliko, korenine pa tudi niso čisto brez zraka. Količino te vode imenujemo poljska kapaciteta.

Običajno namakamo toliko, da dosežemo poljsko kapaciteto. Takrat je voda rastlinam zlahka dosegljiva. Če namakamo polje preko poljske kapacitete, bo voda odtekla v podtalnico in s seboj odnesla tudi hranilne snovi, zato je namakanje preko poljske kapacitete škodljivo.

Poljsko kapaciteto določimo z laboratorijsko meritvijo, pomagamo pa si lahko tudi z merilniki na njivi.

Točka venenja - spodnja meja

Točka venenja je tista količina vode v tleh, pri kateri rastline trajno uvenejo in si ne opomorejo, četudi jih zalijemo.

Rastline imajo različne zmožnosti črpanja vode iz tal. Večina zmore črpati s sesalnim tlakom 10-30 bar in če voda pri tem tlaku ni dosegljiva, torej če je preostala voda premočno vezana v prst, je rastlini nedostopna. Velik del kulturnih rastlin zmore črpati s tlakom 15 barov, zato je ta točka določena pri tlaku 15 barov.

Takrat nastopi točka venenja, ko rastlina trajno ovene.

Če je količina vode le malo na točko venenja, rastlina sicer še ne bo nepovratno ovenela, bo pa porabila več energije za črpanje vode in pridelek bo zato manjši.

Kritična točka

Ko je količina vode blizu poljski kapaciteti, ko je torej “rezervoar vode” v zemlji poln, je voda vsem rastlinam lahko dostopna. Ko pa se ta rezervoar vode prazni, ko se zemlja suši, postaja vode vse težje dostopna, rastline se vse bolj mučijo, ko jo črpajo.

Pod t.i. kritično točko, ki je za vsako kulturo drugačna, začnejo rastline kazati sušni stres. Jagode lahko izkoristijo le 15 % zgornje razlike med poljsko kapaciteto in točko venenje - ko je vode manj, že začno kazati znake sušnega stresa - pridelek bo manjši. Druge rastline lahko počrpajo večji del te vode, ne da bi padle v sušni stres. Torej moramo jagode pogosteje zalivati, čeprav je mogoče zemlja na otip še vlažna.

Vsebnost vode pod kritično točko je koristna le v nekaterih, redkih primerih (npr. v zreli fazi zorenje plodov nekaterih rastlin), ko želimo izboljšati kakovost ali skladiščno sposobnost pridelka.

Stopnja infiltracije vode v tla ali vpojna sposobnost tal

Če namakamo s prevelikim pretokom, bo voda zastajala po površini. Zato mora biti pretok vode pri namanju manjši od vpojne sposobnosti tal.

Vremenski dejavniki in rastline

Če sta poljska kapaciteta in točka venenja konstanti, so vremenski dejavniki sprejemljivi. Temperatura, zračna vlaga, sončno sevanje in veter vplivajo na to, koliko vode bo izhlapelo iz tal in iz rastlin. To je odvisno tudi od tega, kakšen delež tal rastline že pokrivajo - na začetku rasti velik del vode izhlapi iz tal (evoporacija), na koncu, ko rastline že prekrivajo velik del tal, pa večji del izhlapi iz rastlin (transpiracija).

Ti parametri so za različne rastline različni in se spreminjajo z rastjo rastline (t.i. fenofaze).